V petek, 26.10. 2018 smo se po psihičnem mučenju v šoli odločili, da se bomo naslednje tri dni mučili še fizično. Napoved za dni mučenja je bila zelo slaba, kajti bil je napovedan dež. To nas seveda ni niti malo ganilo, kajti pred očmi smo najprej imeli peščeno Osapsko jamo. 
Tam smo bili fascinirani nad velikostjo te jame in lepoto smeri. Vsi smo se naplezali na smereh od 6a do 7b. Potlej se je začelo temniti in vsi smo čutili v kosteh, da je noč še mlada in da se bomo spet (kot vedno) vračali nazaj ponoči. Kaj se je zgodilo potem noben ni predvidel, razen trenerja Luka, ki je poudarjal nevarnost dežja. Ko smo plezali zadnje smeri, z naglavno svetilko, katera je bila tudi edina, je začelo deževati. Vsi smo se sekirali, zakaj nismo imeli dežnika, razen plezalke Katarine, ki ga je imela. Da bi trener Luka izkazal solidarnost do soplezalcev, kljub opozorilom na mailih, je pustil svoj dežnik v avtu. Z dolgimi obrazi in mokrimi oblekami smo se podali v usodo in se odpravili po bregu nazaj proti avtu. Ko smo prišli v hostel Ocizla nas je že na cesti čakal maček Henrik. Sprejela nas je prijazna gospa, ki nas je napotila v sobo Jelšanka. Sledil nam je maček Henrik, kateri je zelo rad spal in se skoraj “podelal” na naših posteljah. Igrali smo kitaro in se počasi odpravili spat.
Zjutraj smo pojedli zajtrk in se srečali z zamudniki, ki so se pripeljali s soldatom. Potlej smo se najprej registrirali na balvansko tekmo Adidas ticket to 
rockstars. Tam smo videli Vida Benedika in Patrika Zazvonila v elementu. Od tam smo se odpravili proti Mišji peči. Priključila sta se nam še Ambrož in Filip, ki sta prišla na primorsko zaradi balvanske tekme. Naši hrabri plezalci so bili zopet v razgretem elementu. David je splezal smer Tortuga 7b, Gaber smer Bradavičarka 6b, Vid pa je “flashal” Harry Potterja 6a+. Po plezanju v Mišji peči smo se odpravili na glavni dogodek slovenske jeseni – balvansko tekmo tickets to rockstars. Na tekmi so naši hrabri plezalci imeli veliko dela, saj so bili primorani splezati 30 boulderjev. Na tekmi se je najbolj izkazal David Meglič z splezanimi petnajstimi boulderji, sledil mu je Luka Uranič z štirinajstimi boulderji, Vid Košiček pa je preplezal devet balvanov. Pelko Matej nas je presenetil s splezanim tretjim balvanom, ki je spadal med težje balvane. Tudi ostali člani tabora so se odlično odrezali na njihovi prvi balvanski tekmi. Naš “preljubi” trener pa je kljub temu, da je bil na tekmi med najstarejšimi splezal štiriindvajset boulderjev. Tekmovalcev je bilo več kot 200, vzdušje je bilo tekmovalno in nekateri so se drli bolj kot Adam Ondra. Izmučeni smo se odpravili v picerijo Santa Lucija, katere prijatelja sta Vid in Luka. V Maredi smo dolgo v noč “debatirali” o plezanju, potem pa smo se odpravili še do obale, kjer je eden od prisotnih zaplaval v morje. Na obali smo odkopali veliko naplavljeno deblo in ga zabrisali v morje. Po vrnitvi smo zbudili skoraj vse speče plezalce, ki so ostali doma, razen Gabra, ki je imel spanec globji, kot doline, ki jih skozi tisočletja naredi mogočna reka, katera se prebija skozi velike sive kamnine in jih brusi s svojo nežno roko. Nato smo se odpravili spat.
Pozno dopoldan smo se zbudili v deževno jutro. To je bil znak, da ne bomo plezali zunaj, temveč na plastiki. Ker smo bili uničeni že od drugega dneva smo mislili, da bomo plezali zgolj lažje smeri. Ker je bil to naš zadnji dan, si je vsak pri sebi rekel, da se ne splača “šparati”, marveč se je treba izmučiti do konca. Obiskali smo Balvanijo, kjer smo med počitki igrali tudi namizni nogomet.
Bližamo se domu, občutek v mojih rokah morda res ni najbolj prijeten, a v mojem srcu ni obžalovanj. Za zaključek je Lukov avto požrl ves bencin, zato smo s praznim tankom v leru perfektno zapeljali na bencinsko črpalko, kjer se trenutno nahajamo.
Za vas ponovno spisal Vid Košiček s pomočjo soplezalcev.
Vse slike si lahko pogledate na tej povezavi.
p.s. Česnov kruh je dober, a ne čakajte predolgo da ga pojeste. Bodite tudi zmerni z višnjevim jogurtom.
2 Comments
Kul
Naslednjič moraš z nami!
Add Comment