V četrtek, 26. aprila smo se odpravili na bližajoči se plezalni tabor. Ko je odbila 13. ura smo se odpravili proti Ljubljani, kjer nas je čakala pajdašica Petra, ki je čakala in prelivala pot na avtobusni postaji. Poleg trenerja Luka je za prevoz poskrbel tudi neustrašni soldat Benjamin. In začelo se je plezalno potovanje, s katerega so naši vzvišeni plezalci prišli prerojeni.
V četrtek smo plezali v Mišji peči, kjer smo srečali plezalno legendo – neustrašnega, hrabrega plezalnega plemenitega plezalca Frenka Jensterle. S smermi smo se borili kot pravi soldati. Petra Miha in jaz smo splezali Bradavičarko 6b in s tem pokazali zelencem kako se pleza 6b Harry Potter style. Gaber je vpel Dragotovo 6b. Luka in David sta se borila z Tortugo 7b, ostali pa z lažjimi smermi. Kot je že leta v tradiciji naše uigrane plezalne skupine, smo se odpravili s plezališča zadnji in s čelkami. Večer je Ambrož začinil s svojimi šalami.
Drugi dan smo plezali kar v dveh plezališčih, saj eno ni bilo dovolj. Najprej smo odšli v Kamena vrata, kjer se je Vid rešil otroških traum in zlezel Nočno izmeno 6a, ter bi blizu uspeha v 6b. Sledila sta mu še Miha in Petra. Miha in Vid sta splezala Nočno izmeno v prvem poskusu, a Petra se je z njo borila dolgo in hrabro, kot pravi soldat. Po mnogih neuspešnih vzponih je le stisnila zobe in prste in s polno koncentracijo splezala smer. Uranič, David in naš soldat Benjamin so se zapodili v težje smeri in tam preizkušali svoje limite z bojem proti 37 meterski smeri Hit poletja 7b. Ko smo se naveličali Kamenih vrat si je Gaber zaželel najlepšo smer v Buzetskem kanjonu z oceno 6b+. Na žalost mu je tisti dan ni uspelo splezati. Zvečer smo se zbrali na zadnji večerji, kjer smo jedli njoke s slanino v smetanovi omaki, katero je pripravil naš kuhinjski mojster, soldat Benjamin. Zunaj je pa zadišalo po žaru, katerega mojster je bil sam trener Luka Zazvonil s pomočnikoma Luko in Davidom. Ostali smo pripravljali “party mjuzik”. Poslušali smo glasbo, se imeli fino in si izmenjali veliko znanja in prigod. Kasneje smo plesali na Tunak tunak tun in delali vzgibe na okenski polici. Pozno v noč smo ugotovili, da bi bila pametna ideja če bi se naspali za jutrišnji dan. Odpravili smo se spat, a nekateri nočni plenilci so si na skrivaj ogledali film.
Tretji dan smo se na željo Gabra vrnili v Buzetski kanjon, le da smo tokrat namesto v plezališče zavili najprej k reki Mirni, kjer smo se ohladili skoraj vsi, razen Gabra ki je z ognjem v očeh maširal (kot pravi soldat) proti 6b+ smeri, ki ga je prejšnji dan izdala – Avanti forza. Med tem, ko smo se ostali hladili jo je stisnil in pri tem zakričal tako močno, da so se gore tresle. Počasi smo se odpravili proti stenam, kaetere smo že malo izmučeni plezali za šalo. Po napornem dnevu smo se še zadnjič namočili v reki Mirni. Na Davidovo željo smo si ogledali še mega previsno steno Pandore, dobili za nagrado lučke in se odpravili proti domu.
Misel dneva: Vsi plezalci in soldati imajo orlje oko.
Za vas z orljim očesom spisal
Vid K.
Add Comment